Dobri sanje so kot barvne meglice v možganih: Kratek čas plavajo po glavi, zasvetijo za trenutek – in počijo, ko se zbudimo.

So nesmiselne, ker niso davčno pomembne, ne plačujejo računov, ne rešujejo problemov in ti tudi ne dostavijo pice. Niso realne, ne vplivajo na potek sveta in jih sploh ne moremo smiselno arhivirati. Nihče se ne zbudi in ne reče: "Končno! Spremogli smo to, bil sem kralj letečih kitov!"

Ampak so zabavne, ker dovoljujejo razumu, da dela neumetnost brez, da bi ga kdo kritiziral. Brez logike, brez obveznosti, samo ti, velik kaktus, ki v Antarktiki pleše tehno. Sanje so kot zastonj improvizacijski teater v tvoji glavi, kjer si zvezda, režiser in edini gledalec – hkrati.

Zaključek:
Dobri sanje so kot gumijasti sladoledi v možganskem kinu. Brez hranilne vrednosti, ampak barvne, sladke – in bolje kot nič.